Pošlji razglednico - X

Vaše ime:
Vaš elektronski naslov:
Ime naslovnika:
Elektronski naslov naslovnika:
Vaše sporočilo:

Sprejem za nosilce enot Klekljanje čipk v Sloveniji in Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnik, ki sta bili vpisani na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Četrtek, 05. september 2019

Slovenija je leta 2008 ratificirala Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, istega leta pa je pod vodstvom Ministrstva za kulturo začel nastajati tudi Register nesnovne kulturne dediščine. V registru sta med 72 enotami tudi veščini klekljanja čipk v Sloveniji in suhozidne gradnje. Obe sta od lani vpisani na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki na mednarodni ravni odraža raznolikost nesnovne kulturne dediščine, osvešča o njenem pomenu in spodbuja dialog, ki spoštuje kulturno raznolikost. 

Klekljanje je veščina ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene palčke – kleklje. Vsaka čipka je neponovljiva stvaritev, je osebna interpretacija vzorčne predloge za čipko vsake posamezne klekljarice, ki presega obrtni izdelek. Zaradi gospodarske vloge, ki jo je imelo klekljanje v preteklosti, se je ohranilo do danes, ko predstavlja predvsem prostočasno dejavnost, ima pa tudi druge družbene vloge. Čipke so inspiracija za umetniško ustvarjanje v modi, sodobnih vizualnih umetniških praksah, oblikovanju, arhitekturi in dekoraciji v kulinariki. Na ta način ustvarjalci klekljanje popularizirajo in ga približajo sodobnemu uporabniku, predvsem mladim. Klekljanje je kreativno izražanje vseh, ki so vključeni v proces nastajanja čipke – tako risarja vzorca kot klekljarice. Z vpisom Klekljanja čipk v Sloveniji na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je dano priznanje ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in med seboj povezuje vse generacije. 

Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje, nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov. Je osnovna in prvobitna tehnika gradnje, ki se je prenašala iz roda v rod, predvsem na Krasu in v Istri, vse od prazgodovine naprej. Velik pomen je imela do druge svetovne vojne, ko se je začelo opuščanje tradicionalne kmetijske rabe tal, vendar so jo na Krasu in v Istri znova začeli oživljati v 90. letih 20. stoletja. Za Slovenijo je vpis na Reprezentativen seznam v okviru večnacionalne nominacije osmih evropskih držav, pomemben prispevek k ohranjanju in raznolikosti nesnovne kulturne dediščine človeštva. Prispeval bo k promociji suhozidne gradnje, okrepil in spodbudil delovanje posameznikov, združenj, strokovnih institucij ter tudi javnosti in lokalnih oblasti za odkrivanje še žive tradicije in skrbi zanjo v slovenskem in širšem kulturnem prostoru. 

V luči vpisa je danes, 4. septembra 2019, potekal slavnostni sprejem ministra za kulturo za nosilce vpisanih enot. Z nami so bili predstavniki treh čipkarskih šol – čipkarske šole Idrija, Žiri in Železniki ter predstavniki klekljarskih društev, skupin in sekcij, ki so v nominaciji tudi formalno opredeljeni nosilci te nesnovne dediščine v Sloveniji. Nosilce suhozidne gradnje pa so zastopali predstavniki Partnerstva za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje in društva Jug. 

»Nesnovna kulturna dediščina je tisto, kar nas osmišlja,« je med nagovorom dejal minister za kulturo mag. Zoran Poznič ter dodal, da »zidove gradimo zato, da ohranjamo našo kulturno dediščino in ne zato, da se ločujemo ter klekljamo in izdelujemo čipke zato, da nas povezujejo in ne zato, da nas osamijo«. 

Vsem smo podelili listine o vpisu na UNESCO Reprezentativni seznam, ob zahvali in spodbudi, da bodo iz tega priznanja črpali dodatno motivacijo in svojo ljubezen prenašali naprej. 

Zahvalili smo se tudi vsem strokovnjakom in institucijam s področja varovanja dediščine, ki so z Ministrstvom za kulturo odlično sodelovale pri pripravi nominacije ter predstavnikom lokalnih skupnosti za njihovo podporo pri delovanju društev in združenj na lokalni ravni. 

Po podelitvi je sledila še otvoritev fotografske razstave obeh enot nesnovne kulturne dediščine, ki je nastala v sodelovanju državnih in občinskih muzejev oziroma zavodov, in prijetno druženje. 



Kontakt

TIC Idrija, Prelovčeva 5

tel: +386 (0)5 37 43 916
e-mail: tic@visit-idrija.si

delovni čas

PET
SOB
NED
7 / 22 °C
8 / 25 °C
7 / 23 °C

Facebook

PRIJAVA NA E-NOVIČKE

Če vas zanima kaj se v Idriji dogaja, se prijavite na naše novičke.


GeoparkObčina Idrija Geopark