Pošlji razglednico - Po Zavraški planotiX

zavratec-vir www.gore-ljudje.net.JPG

Sredi valujoče pokrajine stoji stara rovtarska vas Zavratec, kmečko naselje, kjer mnoge trdne hiše krasijo umetelno klesani portali. 

Vaše ime:
Vaš elektronski naslov:
Ime naslovnika:
Elektronski naslov naslovnika:
Vaše sporočilo:

Po Zavraški planoti

zavratec-vir www.gore-ljudje.net.JPG
Pošlji razglednico
to je testno sporočilo, da vidimo kako dela
  • Kontakt: TIC Idrija, Mestni trg 2, 5280 Idrija
  • Telefon: +386 (0)5 374 39 16
  • E-mail: tic@visit-idrija.si
  • GEO:46.001195000000 / 14.026232719421

Sredi valujoče pokrajine stoji stara rovtarska vas Zavratec, kmečko naselje, kjer mnoge trdne hiše krasijo umetelno klesani portali. 

Sredi vasi pri Možinotu je restavrirana kmečka kašča, zraven nje pa stoji obnovljena 'pajštu' - sušilnica sadja. Baročna cerkev na hribu je posvečena sv. Urhu, s častitljivo letnico 1647 nad vhodom. Spogleduje se s sosedom Tomažem na Vrsniku in Vrhom sv. Treh Kraljev.

Iz Zavratca se spustite do Spodnjega Zavratca, kjer potekajo vzporedno s cesto v smeri vzhod-zahod globoke rupe (Zajčja rupa, Konjska rupa) in vrtače, ki so nastale ob močnem prelomu, ki je bil aktiven v srednjem triasu pred 220 milijoni let. V blagem pobočju severno od rup najdete neobičajno sestavljene konglomerate z rdečim ali rumenim peščenim vezivom, ki daje zemlji rdečkasto barvo. Pred kmetijo Lom zavijete po dobrem kolovozu do zaselka Sopot na sotočju Sovre in Rovtarske Sore. Le nekaj sto metrov niže ob Sovri se vam odpre pogled na slikovito skalno steno s šestimi vhodi v znano jamo Tomaževe kamre na levem bregu Sovre.

Pri izkopavanjih so tu našli kosti jamskega medveda, bizonov, volkov in jelenov ter ostanke kamnitega orodja ledenodobnih lovcev. Najdbe so stare okoli 50.000 let in veljajo za najstarejše na Gorenjskem. 

Prijeten izlet nadaljujete po ozki dolini Sovre. V cestnih usekih lahko opazujete najrazličnejše kamnine. Posebej zanimive so pisane ladinijske plasti v prvem cestnem ovinku pod Tomaževimi kamrami. Nadaljujete pot proti Podklancu. Na koncu kratke a prijazne ravne zatrepne doline pritekata na dan dva močna izvira. V njuni okolici opazujete značilno geološko zgradbo – slabo prepustne kamnine so tu upognjene v obliki črke U; v najnižjem delu na dan priteka voda. V levem izviru naj bi nekoč našli kapljice živega srebra, zato ga imenujejo 'živosrebrni izvir'. Iz Podklanca zavijete po novi cesti, vsekani v laporaste apnence s fosilnimi školjkami, navzgor do Raven pri Žireh. Za kak trenutek obstanete ob spomeniku padlim partizanom oziroma spominskem obeležju iz 2. svetovne vojne,  ter čez travnik in redek gozd nadaljujete po kolovozu v Buhčeve rupe, kjer se skriva enkratna Tomaževa miza. 

V prelomni brazdi sredi gozda je naravno oblikovana velika kamnita miza. Dober meter debela kamnita plošča stoji na ožjem, prav tako kamnitem čoku. Miza, tako kot njena okolica, je zgrajena iz srednjetriasnega anizijskega dolomita. Mizna plošča je samostojna in s podnožjem ni trdno povezana. Visoka je okrog 3 metre, obseg plošče pa je krog 5 metrov. Svojo moč lahko preizkusite z rahlim zibanjem kamnite mizne plošče.

Nad mizo, na Malem Kovku, je ohranjenih več bunkerjev italijanskega obrambnega sistema Alpski zid. Prijetna pot vas pod Kovkom mimo Zakovka in izvira Trovtov Raskovec pripelje v Dolenje Dole. Pred Poštarčkovo jamo, na domačiji pri Bevku, stopite na kolovoz, ki vas po kilometru poti pripelje do roba Dolske planote. 

Od konca poti stopite skozi goščavo do roba, na pečino Hrečevca, ki okoli 80 metrov pod steno skriva izvir Črne s podvodnim sifonom. Na »malem Hrečevcu« v neposredni bližini se odpre imeniten razgled nad dolino Črne proti Žirovskemu vrhu in Svetim Trem Kraljem.

Tik ob cesti v Gornjih Doleh leži vhod v sicer težko dostopno Poštarčkovo jamo, ki je nastala v konglomeratu, kar je redkost. Nekaj sto metrov naprej proti Mravljišču se na desni strani ceste razprostira  zamočvirjen travnik, kjer je botaniziral že znameniti idrijski rudniški zdravnik J. A. Scopoli. Tu je odkril  posebno praprot - kačji jezik.  Skromna rastlinica še danes – po 250 letih – raste na zamočvirjenem travniku.

Z vrha Mravljiš se po italijanskih serpentinah spuščate proti Zavratcu. Ob poti vas na levi strani pozdravi še Čemunski vrh, pred Zavratcem pa ob poti tudi italijanske kaverne.

Izhodišče: Zavratec
Dolžina: 16,3 km
Čas kolesarjenja: 1 h 30 min
Zahtevnost: zahtevna
Višinska razlika: 352,3 m

Fotogalerija

Znamenitosti

idrijski zlikrofi-foto Mankica Kranjec, Nea Culpa.jpg

Idrijski žlikrofi

Niso vsi žlikrofi idrijski žlikrofi in samo izbrani žlikrofi so ...

Več...

x komentirano

Kontakt

TIC Idrija, Mestni trg 2

tel: +386 (0)5 37 43 916
e-mail: tic@visit-idrija.si

delovni čas

NE PREZRITE

Zgodba o Idriji - spoznajte očarljivo mesto UNESCO-ve dediščine

        Zgodba o živosrebrnem studencu sredi gozdovUNESCOVO ...

Več...

Turistična agencija VisitIdrija

Pod okriljem Centra za idrijsko dediščino deluje tudi turistična ...

Več...

GeoparkObčina Idrija Geopark