Rafael Podobnik: Rodnoverska snovna kultura

18. mar. 2021 / 00:00 - 25. apr. 2021
Grad Gewerkenegg, Idrija - Razstavišče Nikolaja Pirnata
Mestni muzej Idrija vabi na razstavo.

Razstava je na ogled v razstavišču Nikolaja Pirnata do 25. aprila po sledečem urniku:

  • 18. 3. do 31. 3. od torka do petka med 09:00 in 15:00 uro
  • 1. 4. do 25. 4. od torka do nedelje med 10:00 in 17:00 uro

Pričujoča razstava zajema barvne fotografije večjega formata 50 x 50 cm, ki jih je avtor ustvaril v različnih časovnih obdobjih. Skupno je na ogled 60 fotografij iz cikla Rodnoverska snovna kultura, ki so lično urejene, uokvirjene in opremljene s podatki: datum, kraj nastanka in naslov fotografije v slovenskem in angleškem jeziku.

Vodenje po razstavi z avtorjem bomo organizirali v mesecu aprilu za skupine do deset oseb. O terminih in možnosti vnaprejšnje najave vas bomo obvestili.

RAFAEL PODOBNIK: RODNOVERSKA SNOVNA KULTURA

Dogma, da smo se Slovenci v 6. stoletju priselili izza Karpatov, zahteva žrtve. Po mnenju avtorja je poleg narodnega ponosa in slovenske identitete prizadeta tudi iz kamene dobe izvirajoča slovenska vera. Zaradi uročenosti s preselitveno teorijo so jo spregledali in v Slovenijo presajali staroslovanske vere drugih slovanskih narodov.

Rafael Podobnik črpa dognanja in pričujočo razstavo iz snovne kulture domače vere. Da bi preprečil njeno zlitje z uvoženimi in mnogo mlajšimi staroslovanskimi verovanji, jo je imenoval rodna vera. Avtohtona vera s svojo starostjo, zakoreninjenostjo in razširjenostjo potrjuje, da smo Slovenci staroselci. Zaokrožuje slovensko istovetnost.

Fotografije predstavljajo kultna mesta, verske simbole, darove in druge sledove verovanja. Vse od Čičarije preko Krasa, Posočja, Alpskega predgorja do Julijcev in Savinjskih Alp. Nastale so v obdobju 1971–2020.

Avtor išče razliko med kamnitimi glavami in babami. V Avških policah se čudi Koritu s studencem, Veliki bukvi in Trojnemu slapu. Sestavljajo skupek, ki s prvobitnostjo presega kobariški Mrzli studenec. Nepričakovana je bila najdba kamnite Bele kače v Babji jami. Babe in Babjega kroga v Mrtvih dolinah domačini niso pokazali niti raziskovalki, ki je po rodu iz Čičarije. Izredni kultni mesti v povodju Doblarca sta Svetok in Govoreči duh. Čeprav ljudsko izročilo ni obetalo, so se mu razkrili kamni Velikega Luninega tročana: Orlova glava, Kojčina glava, Poreznova glava. Z odkritjem trojnikov glav na Triglavu in Malem Triglavu je pojasnil izvor njunih imen. Jamjakov duh v porečju Nadiže je začel iskati zaradi obilice darovanih kamnov in ga našel sredi struge potoka Jamjaka. Beneški kamen s skledico pri Prosnidu, Deva v Triglavci pri Divači in Kamen s skledo v Potočki zijalki dramijo razmišljanja o obredni vodi.

Načrtuj