Priznanja

IDRIJA – SLOVENIA GREEN DESTINATION – SILVER 2016

V Ljubljani so v letu 2016 slovesno podelili znake Slovenia Green novim članom zelene sheme slovenskega turizma. Bronasti znak Slovenia Green Destination so prejele destinacije Laško, Žalec in Celje, srebrni znak pa Idrija, Rogla - Zreče, Radlje ob Dravi, Cerkno in Kamnik. Hotel Park Ljubljana je prejel znak Slovenia Green Accomodation. S pridobitvijo srebrnega znaka Slovenia Green Destination se je Idrija na trgu pozicionirala kot okolju in družbi prijazna destinacija. Zelena shema slovenskega turizma Slovenia Green je celovito zasnovana na sistemu pospeševanja razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji, namenjena pa je destinacijam in posameznim turističnim ponudnikom.

Pridobitev znaka Slovenia Green Destination, Slovenia Green Accommodation ali Slovenia Green TA/TO prinaša članom prednosti predvsem na področju dviga prepoznavnosti in promocije prek nacionalnih in mednarodnih kanalov. Namen sheme je povečati konkurenčnost, kakovost in inovativnost slovenskega turizma.

Zeleno shemo slovenskega turizma so zasnovali na Slovenski turistični organizaciji (STO) in je certifikacijska shema, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom ponudi konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja, skozi znamko Slovenia Green pa to zeleno delovanje tudi promovira.

 

UNESCO Z UVRSTITVIJO GEOPARKA IDRIJA MED UNESCO GLOBALNE GEOPARKE LETA 2015 PRIZNAL SVETOVNI POMEN TUDI GEOLOŠKI DEDIŠČINI IDRIJE

Novembra 2015 je Generalna konferenca Unesca v Parizu na svojem 38. zasedanju odobrila statut in smernice novega mednarodnega programa IGGP (International Geoscience and Geoparks Programme) in ustanovitev Unesco globalnih geoparkov znotraj tega programa. S to odločitvijo je geoparke obstoječe Globalne mreže geoparkov (GGN), kamor sodi tudi Geopark Idrija, neposredno vključila v novoustanovljeni Unescov program, idrijski geopark pa je postal Unesco globalni geopark. Po letu 2012, ko je bila »Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija« vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, je z novembrsko odločitvijo Unesco že drugič priznal idrijski dediščini svetovni, tokrat geološki, pomen. Zaradi svoje dragocenosti je idrijska dediščina tako v pičlih treh letih po dveh različnih poteh vstopila pod neposredno zaščito Unesca, kar je za območje celotne idrijske občine izjemna čast, priložnost za razvoj trajnostnega geoturizma in hkrati odgovornost, da to dediščino ohranimo tudi zanamcem.

Unesco kot globalna organizacija s področja kulture, izobraževanja in znanosti uveljavlja koordiniran pristop k varovanju kulturne dediščine in naravnih vrednot na svetovni ravni. Najpomembnejši instrument je Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (1972), ki obravnava kulturne in naravne elemente dediščine v medsebojni povezavi in odvisnosti ter vpliv človeka na njihov obstoj in rabo.

Zaradi posebnosti posameznih zvrsti dediščine pa je Unesco razvil tudi druge programe in aktivnosti, s katerimi spodbuja in ureja njihovo prepoznavanje, varovanje in razvijanje. Globalna mreža geoparkov, katere člana sta tudi oba slovenska geoparka, Geopark Idrija in Geopark Karavanke/Karawanken, že od svoje ustanovitve leta 2004 dela pod okriljem in s podporo Unesca. S sprejetjem statuta in smernic delovanja GGN leta 2014 pa je mreža globalnih geoparkov izpolnila pogoje za uveljavitev novega programa IGGP znotraj Unesca, ki ga je na zasedanju sprejela tudi Generalna konferenca Unesca. Tako so se geoparki po dolgoletnih prizadevanjih izenačili s programi na zavarovanih območjih, kot sta MAB (Man and Biosphere) in Ramsar. Novi program IGGP zavezuje 120 geoparkov v 33 državah po svetu, da delujejo v skladu s smernicami Unesca glede varovanja naravne in tudi kulturne dediščine. Predvsem pa so globalni geoparki s svojimi partnerji veliki promotorji izjemnih geoloških pojavov po vsem svetu in postajajo vse pomembnejši v razvoju geoturizma.

Za Geopark Idrija pomeni vključitev v Unescov program IGGP večjo prepoznavnost, s seboj pa prinaša tudi odgovornost, da obdrži pridobljeni naziv Unesco globalni geopark. Idrija in okolica s svojo izjemno geološko ter ostalo naravno in kulturno dediščino predstavljata velik potencial za trajnostni razvoj geoturizma.

 

UNESCO DEDIŠČINA ŽIVEGA SREBRA. ALMADÉN IN IDRIJA 2012

Na zasedanju Unescovega Odbora za svetovno dediščino v St. Peterburgu je bila konec junija 2012 sprejeta odločitev, da se »Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija« (Španija, Slovenija) vpiše na seznam dediščine vsega človeštva. Ocenjeno je bilo, da nominirano območje izpolnjuje pogoj izjemne univerzalne vrednosti oziroma celovitosti in avtentičnosti.

Industrijska dediščina dveh svetovno znanih rudnikov živega srebra – Almadén v Španiji in Idrija v Sloveniji – je na prestižni seznam dediščine človeštva vpisana zato, ker sta to dva največja rudnika za pridobivanje te izjemne in edine tekoče kovine, ker sta bila zgodovinsko povezana, ker sta ohranila raznoliko in edinstveno dediščino v zvezi s pridobivanjem živega srebra in skupaj predstavljata različne vidike »kulture živega srebra« tako v tehniškem in gospodarskem kot tudi v splošno kulturnem, urbanem, socialnem in ekološkem smislu. V novem veku sta pomembno sooblikovala svetovno zgodovino. V teh dveh rudnikih pridobljeno živo srebro se je v južnoameriških rudnikih srebra in zlata v procesu amalgamacije uporabljalo za pridobivanje teh žlahtnih kovin, ki so se kot bogastvo vračale v Evropo in omogočale razvoj gospodarstva, znanosti, umetnosti.

Na seznam vpisana dediščina v Idriji zajema dediščino rudnika in rudarjenja v najširšem pomenu te besede: rudišče, rove, jaške, industrijske stavbe, profano in sakralno arhitekturo. Na prvem mestu velja izpostaviti Antonijev rov – v muzej urejeno idrijsko podzemlje, grad Gewerkenegg, v katerem domuje najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine, jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami, kamšt, topilnico, klavže, rudniško žitno skladišče in rudniško gledališče, idrijsko rudarsko hišo, staro mestno jedro …

 

IDRIJA – EVROPSKA DESTINACIJA ODLIČNOSTI 2011

V okviru evropskega projekta EDEN (European Destinations of Excellence) je Slovenska turistična organizacija že četrto leto zapored objavila poziv za izbor evropske destinacije odličnosti 2011 v Sloveniji. Tema izbora je bila: TURIZEM IN OŽIVLJANJE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE.

Slovenska turistična organizacija je tako izbirala destinacijo, ki je po načelih trajnostnega razvoja oživila enega ali več objektov nepremične kulturne dediščine, jim vdahnila nove turistične vsebine in pomene ter spodbudila oživljanje lokalnega okolja na trajnosten način in povečan obisk čez vse leto.

Na podlagi ocen strokovne komisije za izbor evropske destinacije odličnosti 2011 je iz prve in druge faze ocenjevanja destinacija Idrija s projektom »Idrija – zgodba za vse čase« dosegla najvišje število točk in prejela naziv evropska destinacija odličnosti 2011. Idrija je prejela najvišjo oceno strokovne komisije v konkurenci štirih finalistk, saj so se poleg idrijske destinacije za naziv potegovali tudi projekti: Podzemlje Pece – turistični rudnik in muzej, Podzemna pustolovščina v Velenju in Žička kartuzija v dolini svetega Janeza Krstnika. Člani komisije so odločitev sprejeli na podlagi kriterijev iz razpisne dokumentacije in po tem, ko so konec aprila 2011 vse štiri finalistke obiskali na terenu.

 

ALPSKO MESTO LETA 2011

Idrija je februarja 2011 prejela laskavi naziv alpsko mesto leta 2011. Naziv pomeni priznanje mednarodne skupnosti alpskih držav Idriji in njeni zavezanosti k uresničevanju določil Alpske konvencije v smeri trajnostnega razvoja s poudarkom na ohranjanju občutljivega ravnovesja med naravo in človekovo dejavnostjo v alpskem prostoru. Tako se je Idrija pridružila ugledni družbi mest in krajev v državah na območju Alp, ki z vsakdanjo prakso in razvojno politiko dokazujejo svojo zavezanost k uresničevanju Alpske konvencije.

Prevzem naziva »Idrija, alpsko mesto leta 2011« je potrditev usmerjenosti Idrije v trajnostni sonaravni razvoj in pomeni promocijo in krepitev prepoznavnosti Idrije v alpskem prostoru. Občina Idrija želi k sodelovanju na vseh dogodkih v okviru programa dogodkov pritegniti čim več občanov vseh generacij, saj so vsebine strokovnih in družabnih srečanj namenjene njim in krepitvi njihovega zavedanja o skupnem alpskem prostoru, v katerega sodi tudi njihovo mesto Idrija.

 

DRAGULJ SLOVENSKIH ALP 2007

Idrija je v novembru 2007 gostovala v Luganu v Švici, kjer je potekal mednarodni počitniški sejem »IViaggiatori«, poznan kot največji in najprestižnejši švicarski turistični sejem. Predstavlja pomembno mesto srečanja obiskovalcev iz Švice in Italije, tujih in domačih turističnih operaterjev/agencij, švicarskih in italijanskih medijev ter mednarodnih turističnih ponudnikov. Posebna komisija za izbor nominiranih mest je že v mesecu marcu uradno povabila Občino Idrija na predstavitev v Švici. Idrija je bila takrat edina predstavnica iz Slovenije. Župan Občine Idrija je na svečani prireditvi prevzel nagrado za Idrijo, ki so jo poimenovali dragulj slovenskih Alp v kategoriji Wellness Paradises (čudovita narava za sproščanje in rekreiranje). Švicarska nagrada v turizmu pomeni pomembno priznanje vsem nominiranim destinacijam, ki so se odzvale povabilu in se odločile za sejemsko predstavitev. Glavni namen tega priznanja vključuje promocijo visokega turizma, zaščito naravne in kulturne dediščine, spodbujanje konkurence in odličnosti v storitvenih standardih in predstavitev raznolikosti ter edinstvenosti vsake od destinacij tako švicarski kot tudi mednarodni publiki.